Stationery store

Trgovina s črni, peresi in pergramentom, ki ga Bradavičarki učenci nujno potrebujejo.

Robin je počasi odrinila težka lesena vrata in vstopila v dokaj manjno prodajalnico. Vanjo je takoj butnil zatohel krak, vonj ki ji ni bil prav nič všeč. Kot vedno ji je med letom zmanjkalo črnila in niti malo je ni motilo da je morala iskat novega. Prav hrepenela je po tem da bi lahko, pa čeprav samo za uro ali dve, pobegnila pred profesorju, učenjem in nadležnimi osebki ki jih je srečevala vsak dan na akademiji. Zadnje čase se je počutila tako utesnjeno, med temno preteklostjo in prihodnostjo za katero se ji je zedo da je sploh ni imela. preporsto morala je vedeti kaj se je zgodilo tiste noči, ni hotela verjeti da bi oče lahko ubil njeno mamo. Večkrat si je potiho priznala da je to res, a taka misel jo je v vedno zabolela. To je bila hujša bolečina od telesne, veliko hujša. Počasi je stopila do police s črnili in si jih ogledovala. Barve, ceno. Pravzaprav denar ni bil problem, vedno ga je dobila kolikor ga je hotela. V roke je vzela črnilo rdeče barve, ki je že kar močno vlekla na črno. Pogledala je po trgovini in šele taktar je opazila osebo ki je stal/stala ob njej.

Elisabeth se je ogrnila v svoj rumen plašč in si nadela kapuco. Zunaj je bilo še zmeraj hladno, čeprav nekoliko topleje. Ujela je vlak in se odpravila proti Prečni ulici. Imeli so vikend in poleg tega, da je morala po črnilo, je morala nakupiti še nekaj drugega. Odločila se je, da bo stopila prvo v tisto trgovino, katero bo prvo videla. Ko je stopila na Prečno ulico, pa je prvo videla trgovino s peresi in črnilom. Zadovoljno se je nasmehnila in stekla. Ujela je še odprta vrata, ki so se ravnokar zapirala za prejšnjim kupcem in Elisabeth je smuknila v toplo, a smrdljivo trgovino, ki pa je vseeno prinesla veliko dobička lastniku. Stopila je proti policam s črnili in stopila poleg mlade ženske. Dvignila se je na prste in si ogledovala črnila. ''Oprosti, ker se rinem.'' Se je nasmehnila in si ogledala obraz mladenke. Pravzaprav najstnice. Elisabeth je bila prepričana, da jo je nekje že videla. In to dekle jo je poznalo. Elisabeth je dvignila obrvi začudeno in jo pogledala. ''Oh. Da, jaz sem Elisabeth. Se poznava?'' je previdno vprašala. Kako jo je lahko to dekle poznalo?

Seveda, bila je tista Elisabeth. Odkimala je in se zasmejala. "Pravzaprav dvomim da se res poznava. Nekdo mi je nekaj govoril o tebi." je rekla in skomignila z rameni. Spet je pogledala proti črnilom, potem pa se je spomnila da se sama pravzaprav še ni predstavila. Uf, tega tako ni marala počati. Vsi so poznali njen priimek.. Moseley, seveda. Najzvestejši pomočnik Mojstra. Zavzdihnila je in upala da bo tokrat drugače. Pogledala je Lizzie (sei je ql če te tko kličm? ;P). "Robin Kate Moseley." se je kar se da vljudno predstavila in poskušala obdržati nasmeh na obrazu. Razgledala se je po trgovini ina opazila da sta sami. Pravzaprav nič čudnega. "Sem pa mislila da sem edina na akademiji ki porabi veliko črnila. Ali pač to ni razlog da si tu?" je vprašala.

''Oh.'' Ni je presenetilo, ljudje so veliko govorili o njej. Ali zato, ker so bili ljubosumni ali pa zato, ker je na njih pustila sledove. Svoje sledove. Dekle se je predstavilo in Elisabeth se je nasmehnila:''Elisabeth Sunshine Twain. Zate in za tvojo rodbino pa še nisem slišala. Mora biti zato, ker nisem čistokrvna čarovnica in med poletjem nisem tukaj, pa ne dobim svežih novic.'' Se je nasmehnila, potem pa stopila na prste in prijela stekleničko z čisto črnim črnilom. ''Kot vidiš, je to edini razlog.'' Popravila si je lase in se nasmehnila. Odšla je k blagajni, tik za njo pa je prišla tudi Robin. Plačali sta in istočasno odšli ven. ''Hej, Robin, pravzaprav, še nekaj minutk je do poldne. Običajno imamo kosilo ob tej uri. Vlak pride ob treh. Imava dovolj časa, da greva na kosilo. Kaj praviš?'' Jo je pogledala. Seveda, Elisabeth je zelo hitro navezovala stike. Mogoče še celo prehitro, a zato je bila pač ona, ne pa kdo drug. Imela je zaupanje v ljudi.

((Odpiš še tle, pol bom js nadaljevala u eni restauraciji al gostilni in lahko me kličeš Beth tudi zakaj usi Lizzie? o.o It's kinda...ugly nickname xD just sayin'))

88oukeii, boš pa zame Beth xD ))

Kupila je črnilo temno modre barve, skoraj črne. Odšli sta ven in Beth jo je vprašala če gresta na kosilo. Robin je skomignila z rameni, pravzaprav ni bila lačna, skoraj nikoli ni bila. Vseeno je pokimala in se nasmehnila. "Ja, seveda. Do odhoda vlaka mi bi bilo najbrž že pošteno dolgčas, kot vidim se nihče drug ni odločil oditi sem." je rekla in pogledala okoli sebe. Ulice so bile popolnoma prazne kljub temu da je bil vikend. Bila je pravzaprav kar malo čudno in Robin je komaj čakala da prideta nekam na toplo. Pokazala je na bližnjo kavarnico or whatever in Beth ji je pokimala.